Prazniki

Evo pa so eni prazniki minili in že so na vidiku drugi, z razliko da so prihajajoči občutno bolj prijetni. Sicer je še daleč vendar za meni podobnim je treba že kar pohiteti, da pripravimo vse kar spada k decembru. Pripravlja se že poseben adventni koledar, vendar še ne smem nič razkriti :) ga pa seveda pokažem ko bo dokončan. Danes sem se spravila k pisanju predvsem z drugega vidika. Čez dan so se mi ob izdelavi čestitk pojavljaja vprašanja ali dvomi, vse v enem: Si v današnjih časih sploh še poklanjamo čestitke, si ob praznikih pošiljamo voščila preko navadne pošte. Sama namreč že nekaj let ne pošiljam novoletnih in pa velikonočnih čestitk, vendar bolj zato ker me vedno povozi čas in se prepozno spravim. Zato se bom letos še posebno potrudila, da bodo moje ročne čestitke našle svoje nove lastnike. Nimam pravega občutka kakšen odnos imajo ljudje do teh čestitk, so jim v breme ali v čast. Priznam da sem sama imela do nedavnega čisto drugačen odnos, od nekdaj sem jih rada pošiljala, vendar ne toliko prejemala. Ne znam opisati zakaj. Rada obdarujem ljudi, daril pa ne znam tako sprejemati. Kar se ne sklada ravno s karakterjem, ki ga imam, ampak kdo bi vedel. Posebno me veseli kako nekateri cenijo tvoje delo, to so pa občutki vredni truda. Vsako pohvalo, ki jo dobim to je neprecenljivo. Posebno zato, ker vem, da moje čestitke še niso take kot bi si želela, imam še veliko ambicij in ciljev, ampak premalo razpoložljivih sredstev za vse moje želje. No ampak spet sem malo zašla. Še vedno sem v dilemi, smo sploh še dovzetni za tovrstni način obdarovanja in izražanje misli in čustev. Verjetno so mnenja deljena. Sama se bom letos izrecno potrudila in svojim bližnjim zaželela lepe praznike po starem sistemu in jim poslala unikatne ročno izdelane čestitke in tudi poskušala sestaviti unikatne misli. Želim, da se spomnite na svoje najdražje pa ni pomembno na kakšen način, pomembno je da se spomnite :)